Poklon veliki ženski

Ne želim obžalovati. Ne želim biti ena tistih, ki potem gledajo nazaj in jim je žal, da niso povedali. Svoji mami želim danes povedati koliko mi pomeni. Obljubim, da bom tudi na pogrebu rekla kakšno besedo, če bo treba, pa trubače bom zrihrala. Ampak tako kot ji želim, da ji danes cel dan igrajo trubači, tako ji danes želim tole povedati. Danes bi se ji rada poklonila in povedala, kako pomembna je zame. Danes, ko se lahko ob tem obe veseliva, zdaj, ko to lahko bere in si za vedno vtisne v spomin. Torej, če nisi moja mama Zinka, ti ni treba brati naprej. Lahko pa ; morda zgolj kot opomnik, da je treba kdaj malo ustaviti konje in povedati tistim, ki jih imamo radi, koliko nam pomenijo, se morda zahvaliti za vse kar smo od njih prejeli. Lahko preberete kot opomnik, da ne postanemo kliše o obžalovanju, ker nismo prej povedali.

Veliko je tega, kar sva preživeli. Ja, dobesedno preživeli. In vem, da misliš, da sem se od tebe naučila samo to, kako ne delati in živeti. Danes ti želim povedati, kako zelo se motiš. Če kaj, se iz svojega otroštva spomnim predvsem tvojih  lepih in spodbudnih besed. Žalosti me, ko poslušam odrasle ljudi, ki še vedno hrepenijo po pohvali staršev. Jaz ne, ker sem to dobila. Spomnim se, mama, kolikokrat si mi rekla, da sem lepa. In spomnim se, da si mi govorila, da sem pametna. In nikoli ne bom pozabila, ko sem ti povedala, da je neka pisateljica pohvalila kar sem napisala, kako si mi rekla, da mogoče bom pa še kdaj pisateljica in da sem vedno dobro pisala. Stara sem bila 13 let. Vse to sem nesla s sabo in danes vidim, kako bogata popotnica je to bila. Zavedam se, da to, da sem zadovoljna s svojim videzom in telesom, da vem, da zmorem vse kar si zamislim, ni zgolj moja osebnostna lastnost. Vem, da je to darilo, ki sem ga dobila od tebe. Hvaležna sem ti zato in vesela, da si mi to dala, saj lahko zdaj to sama dajem naprej. In če bom nekoč sama videla, da je moja hči tako močna, bom vedela, da sem uspela kot mama.

Hvaležna sem ti za vse trenutke, ko si mi stala ob strani in za vse tiste, ko mi nisi. Ravno tisti trenutki, ko te ni bilo ob meni, da bi se naslonila nate, so mi dali moč, da sem težave rešila sama in zaupanje vase, da zmorem. Hvala ti. In hvala, da se mi naučila, da iz vsega potegnem najboljše. Tebi gre zahvala za to, da na vse kar sva doživeli in preživeli ne gledam z grenkobo ali bolečino. Ker si me naučila, da se sami odločimo kako bomo gledali na stvari in odločam se, po tvoji zaslugi, da vidim in pomnim tisto, kar je bilo lepo.

In hvala ti, ker si takšna kot si. Ko te vidim polno energije, še vedno urejeno, našminkano tudi samo za doma, ko te vidim kako poskočiš, ko slišiš glasbo, ki ti je všeč, se navzamem tvoje energije. Energije in upanja, d bom tudi sama takšna v tvojih letih. Da ne bom klonila in bom polna energije in idej tako kot ti. Vedi, veliko mojih vrstnic se lahko pred tvojo energijo skrije.

Danes se ti želim pokloniti in ti povedati, da te imam rada in da si ne bi mogla želeti boljše mame. Zame si najboljša takšna kot si. Z vsemi odlikami in napakami. In ko sem zadnjič videla tole sliko s pripisom, s kom bi želela sedeti na tej klopci in klepetati, sem kljub vsem drugim osebam v mojem življenju, ki jih imam neizmerno rada, najprej pomislila nate. Če bi morala izbirati, bi bila ti moja prva izbira.

Zadnjič si rekla, da si ponosna na vse nas štiri. Ker smo tvoji, bodi ponosna tudi nase, saj brez tebe ne bi bili takšni kot smo. Hvala ti, mama.

Danes naj te cel dan spremljajo trubači, tako glasno kot ti želiš! Naj se trese! ;) Tale zapis pa naj bo moje darilo tebi. In ja, brez tebe takega darila ne bi znala dati od sebe. Hvala ti, mama.

Vse najboljše, draga moja! Neizmerno te imam rada.